torek, 20. november 2012
nedelja, 11. november 2012
Linus Benedict Torvalds in Linux
Linus
Benedict Torvalds se je rodil 28. decembra 1969 v Helsinkih na Finskem.
Izobraževal se je na Helsinški univerzi, kjer je z diplomsko nalogo:
»Linux, prenosljivi operacijski sistem« tudi diplomiral. Že na fakulteti
ga je programiranje zanimalo. Sprogramiral je zbirni jezik, urejevalnik
besedil za QL in nekaj iger. Že kot študent je začel, najprej kot hobi,
izdelovati Minixu podoben operacijksi sistem. 17.septembra 1991 je na
internetu objavil prvo različico operacijskega sistema, ki ga je
poimenoval Linux.
Linux
je prost operacijski sistem s prosto dostopno izvorno kodo, ki pa je
zaščitena s splošnim dovoljenjem GNU. Čeprav je zgradba jedra
monolitična je prilagajanje omogočeno z dodajanjem in odstranjevanjem
velikega števila programov razvitih za vsa področja. Pri razvoju takrat
še osnovnega modela so mu na pomoč priskočili strokovnjaki z vsega sveta
in začeli razvijati operacijski sistem. Leta 1996 je sprejel službo v
Kaliforniji, kjer je bil zaposlen do leta 2003. Potem ga je službena pot
vodila v laboratorij za razvoj odprtokodnih programov. Kasneje je to
postala Linux Fundation.
Njegova
osebna maskota je pingvinček z imenom Tux, ki je postala tudi logo
Linux sistema. Leta 1994 je izšla različica 1.0.0, leta 1996 pa je Linux
(2.0.0) postal javno uporaben operacijski sistem. Takrat je Linus
Torvalds kot blagovno znamko Linux tudi zaščitil. Danes je Linux precej
uspešno uporabljen na vseh področjih računalništva.
ponedeljek, 5. november 2012
Malo smo se igrali s slikami
Pri vajah smo se ukvarjali z bitno grafiko. Vse dele naloge objavljam kar v enem prispevku.
1. del:
Tole je slika, ki sem si jo izbrala za prvi del naloge. Za povečavo sem si izbrala oko fantka v oranžni majici. Ob povečavi rastrska slika izgubi kvaliteto. Vsak pikesl (točka slike) ima namreč določene lastnosti. Če jo močno povečamo to pomeni da vsak piksel povečamo. To je vzrok da slika izgubi kvaliteto. Običajno postane nazobčana. Jaz je nisem povečevala do takih podrobnosti, zato je postala le motna.
2. del

Slika v GIF formatu. Primerna je zato, ker so velike površine iste barve, jasne meje med barvami, je enostavna risba.
Ta slika ni primerna za GIF format. Primernejši za shranjevanje te slike bi bil format JPEG. To mislim zato, ker je veliko različnih barv, ker je slika velika, razgibana.
Slika je shranjena v JPEG formatu, kar se mi zdi primerno. Je odsev realnosti, ni zelo ostrih prehodov med barvami razen v očeh in pri oblekici deklice.
Slika je shranjena v JPEG formatu, vendar bi bil primernejši PNG format. Opazimo velike površine zelene, hkrati pa je z deklico tudi velik kontrast. Težave bi se pojavile pri povečevanju slike tudi pri dekličnimi pižami.
Ta slika je shranjena v PNG, kar je zelo primerno, saj vsebuje tekst in velike kontraste med različnimi deli.
Ta slika je shranjena v PNG formatu, vendar bi bilo bolje če bi bila shranjena kot JPEG. V orignalni velikosti je slika velika kar 3.5 MB. Za na splet je to prevelika slika. Ob kakovosti, ki je potrebna za splet bi JPEG format povsem zadoščal, saj bi bila datoteka manjša.
3. del
To sliko sem izbrala za tretji del naloge. Shranila sem jo v vseh različnih formatih in jih razporedila od najmanjšega do največjega. Po pričakovanjih je datoteka majhna pri GIF in JPEG formatu. Pričakovala sem večjo velikost PNG formata. Drugo pa me ni presenetilo. TIFF format je največji, ker je taka tudi lastnost tega načina shranjevanja. ZAnj je značilno, da so slike visoko kvalitetno shranjene, vendar zelo velike.Velikost slike v različnih formatih pa je gotovo odvisna tudi od izgleda slike.
Rezultati so sledeči:
Toliko za enkrat iz igranja s slikami... :) morda se spet oglasim :)
1. del:
![]() |
Slika 1 |
Tole je slika, ki sem si jo izbrala za prvi del naloge. Za povečavo sem si izbrala oko fantka v oranžni majici. Ob povečavi rastrska slika izgubi kvaliteto. Vsak pikesl (točka slike) ima namreč določene lastnosti. Če jo močno povečamo to pomeni da vsak piksel povečamo. To je vzrok da slika izgubi kvaliteto. Običajno postane nazobčana. Jaz je nisem povečevala do takih podrobnosti, zato je postala le motna.
2. del


Slika v GIF formatu. Primerna je zato, ker so velike površine iste barve, jasne meje med barvami, je enostavna risba.
Ta slika ni primerna za GIF format. Primernejši za shranjevanje te slike bi bil format JPEG. To mislim zato, ker je veliko različnih barv, ker je slika velika, razgibana.
Slika je shranjena v JPEG formatu, kar se mi zdi primerno. Je odsev realnosti, ni zelo ostrih prehodov med barvami razen v očeh in pri oblekici deklice.
Slika je shranjena v JPEG formatu, vendar bi bil primernejši PNG format. Opazimo velike površine zelene, hkrati pa je z deklico tudi velik kontrast. Težave bi se pojavile pri povečevanju slike tudi pri dekličnimi pižami.
Ta slika je shranjena v PNG, kar je zelo primerno, saj vsebuje tekst in velike kontraste med različnimi deli.
Ta slika je shranjena v PNG formatu, vendar bi bilo bolje če bi bila shranjena kot JPEG. V orignalni velikosti je slika velika kar 3.5 MB. Za na splet je to prevelika slika. Ob kakovosti, ki je potrebna za splet bi JPEG format povsem zadoščal, saj bi bila datoteka manjša.
3. del
To sliko sem izbrala za tretji del naloge. Shranila sem jo v vseh različnih formatih in jih razporedila od najmanjšega do največjega. Po pričakovanjih je datoteka majhna pri GIF in JPEG formatu. Pričakovala sem večjo velikost PNG formata. Drugo pa me ni presenetilo. TIFF format je največji, ker je taka tudi lastnost tega načina shranjevanja. ZAnj je značilno, da so slike visoko kvalitetno shranjene, vendar zelo velike.Velikost slike v različnih formatih pa je gotovo odvisna tudi od izgleda slike.
Rezultati so sledeči:
Toliko za enkrat iz igranja s slikami... :) morda se spet oglasim :)
Naročite se na:
Komentarji (Atom)